Tomaž Čeligoj
Sem bivši arhitekt. Tako sem se odločil en zgodnje poletni dan (mislim, da četrtek in mislim, da je bil sončen). Do tedaj sem delal to pa ono, kaj od tega je bilo zanimivo, kaj se je celo realiziralo.
Mislim pa, da je moj največji arhitekturni dosežek so-ustanovitev tega zbora. Kot vse ‘velike’ ideje se je tudi ta rodila pozno zvečer, v prijetni družbi ob klepetu in kozarčku vina (morda je bilo tudi pivo ali žganica?). Ker ideja samo po sebi ni nič, je sledilo trdo delo – trimesečno redno tedensko intenzivno sestankovanje pri Anselmi, podprto z vsemi aktualnimi metodami brainstorminga, multimedije, analiz, strukturiranja… Le, kot se je Janez neskončno čudil, pelo se ni nič. Vse je nastajalo v razgretih glavah Tine, Marjete, Andreje, Mihe, Janeza in moje malenkosti (kot pri N. Tesli ali M. Musterju). In rodil se je in rastel in tu je: naš Arhivox!
In kaj je sedaj z mano? Nič. Med tem, ko to pišem, študiram za neko Pedagoško andragoško izobraževanje (rad bi postal učitelj tehničnega pouka). Čez kakšno uro pa se dobiva z Joštom, da nadaljujeva s “švasanjem” opreme za učno pot na Snagi. Bo že! Arhitektura je enkratna! kaj drugega pa tudi.